Kaj dela ARNES in kako je financiran

Uvod

Javni zavod ARNES opravlja aktivnosti na naslednjih strokovnih podrocjih:

• zagotavljanje povezljivosti,
• prikljucevanje novih uporabnikov,
• višjenivojske storitve,
• pomoc uporabnikom,
• razvojne aktivnosti,
• izobraževanje in promocija.

Osnovne storitve, ki jih nudi omrežje uporabnikom, so:

• elektronska pošta,
• elektronski imenik,
• prenos datotek med racunalniki,
• dostop do oddaljenih racunalnikov,
• elektronske konference,
• multimedijske storitve,
• dostop do podatkovnih baz po celem svetu,
• vkljucitev lastnih podatkovnih baz v svetovno omrežje.

Za zagotavljanje teh storitev je potrebno upravljati domenski in naslovni prostor, vzdrževati domenski strežnik in opravljati druge storitve, ki jih uporabnik direktno ne vidi. Pri vzpostavljanju povezav ARNES svetuje, kasneje pri delu pa pomaga pri reševanju problemov. Vedno bolj je pomembna ARNES-ova koordinatorska funkcija pri varnostnih incidentih na omrežju.

Odlok o ustanovitvi ARNES-a

Po odloku o ustanovitvi je ARNES javni zavod za razvoj, organizacijo in vodenje enotne akademske in raziskovalne racunalniške mreže v Sloveniji, za njeno mednarodno zastopanje ter za zagotavljanje strokovnega in tehnicnega povezovanja s sorodnimi racunalniškimi mrežami v svetu.

ARNES ima Upravni odbor, katerega clane imenujeta MZT in Mšš. Upravni odbor sprejema program dela in zakljucni racun. Poleg tega ima ARNES še Strokovni svet, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz tega podrocja za obravnavo strokovnih, programskih in razvojnih vprašanj.

Odlok o ustanovitvi doloca, da ARNES pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti na osnovi letnega programa dela iz proracuna RS za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in izobraževalnega programa in z opravljanjem svojih dejavnosti za druge potrebe in narocnike. Presežke prihodkov nad odhodki uporablja ARNES za izvajanje in razvoj svojih dejavnosti v soglasju z MZT in Mšš.

ARNES je v 100 % lasti države, zaposlenim pripada samo placa po kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost.

Kako je drugje po svetu ?

ARNES je bil ustanovljen leta 1992 po vzoru akademskih in raziskovalnih mrež v drugih državah. Do podatkov o drugih takih mrežah v drugih evropskih državah (danes se pogosto imenujejo ťEducational and Research NetworksŤ) je najlažje priti s pomocjo podatkov, ki jih ima TERENA (to je združenje vseh takih mrež v Evropi) na http://www.terena.nl. Podobne organizacije/omrežja so tudi v drugih državah, v ZDA je najbolj znan Internet2.

Zakaj so ob splošni razširjenosti Interneta še vedno potrebna posebna omrežja (in organizacije, ki jih vodijo) za izobraževanje in raziskovanje ?

Akademske in raziskovalne mreže opravljajo naslednje funkcije:
- izvajajo eksperimente, uvajajo in testirajo nove servise in protokole itd.
(prakticno ves Internet je bil razvit v akademskem okolju, npr. WWW v CERN-u)
- povezujejo izobraževalne in raziskovalne ustanove z zmogljivimi povezavami
Pri Internetu je - v nasprotju kot pri telefonskem omrežju - pomembno tudi, kako zmogljivo si povezan. Zmogljive povezave so drage, zato je to mogoce narediti le na izbranih relacijah. Povprecna univerza v Evropi je imela v letu 1999 priljucek zmogljivosti 74 Mb/s, v letu 2000 bo zmogljivost narasla na 320 Mb/s, v bolj razvitih državah pa na 2,4 Gb/s. Take zmogljivosti so potrebne, ce se povezujejo laboratoriji, digitalne knjižnice, organizirajo predavanja na daljavo itd. Takih prikljuckov komercialni internet ne pozna in tam (še) niso potrebni (nujni).
- v mnogooperaterskem okolju te organizacije izvajajo javne razpise za pridobivanje najcenejših povezav (to je najdražji del servisa). Akademske in raziskovalne mreže niso lastniki infrastrukture, to najemajo pri telekomunikacijskih operaterjih. V razvitem svetu je teh operaterjev veliko, cene padajo, tehnologija se menja, zato akademske mreže stalno izvajajo razpise, kjer išcejo najcenejše povezave.

Znacilnost vseh akademskih in raziskovalnih mrež povsod po svetu je, da so v državni lasti, da jih država nadzoruje in da jih država financira. V nekaterih primerih je to direktno (kot pri nas), v drugih je to (deloma) posredno.

Primeri, kjer je ta organizacija direktno od države financirana in upravljana je npr ACONET (Avstrija), UKERNA (Anglija) itd. Prevladujoc model pa je, da država financira direktno npr. polovico stroškov, drugo polovico pa placujejo univerze in druge prikljucene organizacije (kar pa je posredno spet državno financiranje, saj so prikljucene organizacije tudi same proracunsko financirane).

V vseh primerih velja, da lahko storitve uporablja le zakljucen krog uporabnikov: to so uporabniki na podrocju raziskovanja in izobraževanja.

Kdo lahko uporablja ARNES-ove storitve ?

Krog uporabnikov, ki lahko uporabljajo ARNES-ove storitve je omejen. O tem odlocajo ministrstva, ki financirajo ARNES-sovo dejavnost, o konkretnih primerih pa odloca posebna medresorska komisija sestavljena iz predstavnikov MZT, Mšš in MK. Glavna ARNES-ova mednarodna povezava poteka preko pan-evropskega izobraževalnega in raziskovalnega omrežja TEN-155, zato mora ARNES spoštovati tudi pravila uporabe tega omrežja.

Vecina prometa po ARNES omrežju ustvarijo raziskovalne in izobraževalne organizacije, ki se povezujejo na ARNES preko najetih povezav, le manjši del prometa je posledica dostopov preko analognega in digitalnega telefonskega omrežja (ISDN). Preko telefonskega omrežja dostopajo v glavnem ucitelji, profesorji, ucenci in dijaki. Ker dostopajo predvsem zvecer, ko linije v omrežju ARNES ne zasedajo glavni uporabniki, je dodaten strošek za nudenje dostopa tudi preko telefonskega omrežja minimalen.

Pregled vseh uporabnikov ARNES omrežja po kolicini prometa, ki ga ustvarijo, kaže naslednja tabela:

Kam je ARNES povezan ?

Glavna mednarodna povezava omrežja ARNES je realizirana s prikljucitvijo na pan-evropsko omrežje TEN-155. To omrežje je nastalo kot rezultat projekta QUANTUM - ESPRIT Project 29212 v okviru 4. Okvirnega programa za znanost in razvoj v Evropski uniji. V tem projektu sodelujejo poleg vseh držav evropske unije tudi Ciper, Ceška, Madžarska, Islandija, Izrael, Norveška, Poljska, Slovenija in švica. Projekt se bo nadaljeval v okviru 5. Okvirnega programa pod poglavjem "Promoting a User-Friendly Information Society" z naslovom "Broadband Interconnection of National Research, Educational and Training Networks", prikljucile pa se mu bodo še Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška. Ker je Slovenija clanica 5. Okvirnega programa, bo letos upravicena v tem projektu do sofinanciranja s strani Evropske komisije.

Omrežje TEN-155 povezuje s hitrimi povezavami vsa evropska nacionalna izobraževalna in raziskovalna omrežja. Kordinator projekta je neprofitna organizacija DANTE. Vec o tem omrežju in projektu je opisano na http://www.dante.net.

Preko tega omrežja je ARNES povezan z izobraževalnimi in raziskovalnimi mrežami drugje po svetu, med drugim tudi z omrežjem Internet2, ki je najzmogljivejše raziskovalno omrežje v ZDA. Vec o njem na http://www.internet2.edu/

Kako je ARNES financiran ?

Stroški ARNES-a so: mednarodne povezave (vec kot polovica vseh stroškov), povezave znotraj Slovenije, oprema, vzdrževanje in delo. ARNES obcasno izracuna stroške za prenešeni Mbyte prometa (vsi stroški/ves prenešen promet v Mbytih). Medresorska komisija odloci, katerim organizacijam krijeta stroške MZT in Mšš in katere organizacije morajo pokriti stroške same. Teh je malo: gre predvsem za nekaj razvojnih oddelkov v industriji. Na tak nacin je ARNES v letu 1999 lahko pokril 3 % skupnih stroškov, ostalih 97 % stroškov krijejo proracunska sredstva.

Sodelovanje v mednarodnih združenjih

ARNES opravlja strokovne aktivnosti v sodelovanju z drugimi akademskimi in raziskovalnimi mrežami po svetu. Zato je vkljucen v naslednje mednarodne organizacije:

• je polnopravni clan TERENE,

• je polnopravni clan CEENet,

• je ustanovni clan in delnicar v DANTE.

• je polnopravni clan CENTR-a

• je clan RIPE