Obcina Loski Potok obsega obmocje Loskega Potoka in Dragarske doline. Lezi na tromeji med Dolenjsko, Notranjsko in Gorskim Kotarjem. Najvisji vrh, z nadmorsko visino 1255 m, je Debeli vrh. Vecina naselij lezi na nadmorski visini med 700 in 900 m. Najnizja tocka je naselje Crni Potok ob Cabranki z nadmorsko visino 500 m. Obcina meji na obcine Kocevje, Ribnica, Loska dolina ter obcino Cabar v Republiki Hrvaski. Spada med demografsko ogrozena obmocja. Je slabo razvita predvsem v industriji, zato je tudi perspektiva mladih za zaposlitev zelo slaba. Obcina spada med najredkeje naseljena obmocja v Sloveniji. Vecja koncentracija prebivalstva je na obmocju Loskega Potoka. Dohodek na prebivalca v primerjavi z drugimi obcinami je zelo majhen in predstavlja 63 % slovenskega povprecja.
Velikost obcine : 135 km2, kar obsega 0,7 % povrsine drzave
Stevilo prebivalcev v celotni obcini : 2149 prebivalcev, kar predstavlja le 0,1 % prebivalstva Slovenije
Gostota naseljenosti : 16 prebivalcev na km2
Stevilo naselij : 17 (746 hisnih stevilk), povprecno zivijo v hisi manj kot trije prebivalci
Zemljepisna sirina : 54 stopinj 40 minut severne sirine
Zemljepisna dolzina : 14 stopinj 36 minut vzhodne dolzine
V Loskem Potoku zivi na 54 km2 1641 prebivalcev ali 30 prebivalcev/km2.
Loski Potok lezi na jugu Slovenije, nekako na meji med Notranjsko in Dolenjsko. Je kraj sestih vasi. To so: Hrib, Retje, Mali Log, Srednja vas in Segova vas ter Travnik. Loski Potok ima tudi tri zaselke. To pa so: Matevljek, Dednjek in Bela Voda. Na jugu Loski Potok meji na drzavo Hrvasko, na zahodu na Losko dolino, na SV pa meji na Sodrazico in Ribnisko dolino. Je del Dinarsko-kraskega sveta. Voda je na apnencu oblikovala znacilne kraske oblike, stevilne vrtace, brezna, uvalo, krasko polje pa tudi presihajoca jezera.
Po ustnem izrocilu so naselili Loski Potok pastirji iz Loske doline. Privabila jih je dolina na obeh straneh Tabora, kjer so si na potocanski planoti izkrcili gozdove ter si uredili pasnike in kosenice.
Retijska uvala je ena najlepsih uval v Sloveniji.
Na robu Retijske uvale je najvecja vas Loskega Potoka, in sicer Retje. Na dnu uvale so polja razporejena levo in desno vzdolz ceste.
V casu mocnega dezevja, jeseni in spomladi, se odpro mnogi izviri: Spodgojnsca, Susica, Kriznica in Celevsca in uvala se spremeni v jezero. Ce je poplava obsezna, se Retje spremenijo v polotok, obdan z vodo. Retijsko uvalo obdajajo hribi, porasceni z iglastim gozdom. Kamor seze oko, povsod so gozdovi, zato se lahko pohvalimo s cistim zrakom.
Po Travniskem polju teceta dve ponikalnici. Meznarjev studenec in Malensca. Ob obilnem dezevju voda prestopi bregove, poplavi obsezen del polja, vcasih seze do prvih his. Tako nastane pravo jezero.
Obdelovalne zemlje je zelo malo. Kljub temu se je razvilo kmetijstvo, ki je usmerjeno v zivinorejo, in predstavlja danes le se dopolnilno dejavnost.
