Osnovna šola Ledina je naslednica
šole častitljive starosti. Kje je že tisto daljnje leto 1855, ko
je v drugem nadstropju magistratne hiše v Ljubljani zaživela kot samostojna
enorazredna mestna deška šola? S takrat le 56 učenci se je podala na pot
učenosti, da bi danes pod njeno streho nabiralo znanje 560 učencev in učenk.
Število učencev je iz leta v leto naraščalo, tako se je iz enorazrednice leta 1857 razvila dvorazrednica, naslednje leto že trirazrednica in 1861. leta štirirazredna glavna mestna deška šola. Prostorska stiska se je iz leta v leto večala, šola se je pogosto selila, saj je leta 1875, ko je bila spremenjena v petrazrednico, štela že 380 učencev. Le učencev, kajti v šolo na Ledini so vse do konca II. svetovne vojne hodili po učenost le dečki.
Neprimerne prostorske razmere so
mestni šolski svet, ki je bil zadolžen za razvoj mestnega šolstva,
prepričale, da je treba l. mestni
deški ljudski šoli
priskrbeti spodobno streho nad glavo.
In tu se začne naša zgodba in razlog za letošnje praznovanje: 110 - letnica šolskega poslopja
1889 4. oktober 1889 v Avstro-Ogrski
Šola je bila zgrajena po načrtih
arhitekta Jaromira Hanuša. Stroški zanjo in za opremo
so znašali 200 000 avstrijskih
kron.
Pouk je potekal v slovenskem
jeziku, nemškega jezika so se učenci učili od 3. razreda dalje.
Učitelj je uporabljal le troje:
tablo, kredo in šibo.
Na šoli je tedaj poučevalo šest
(z ravnateljem, ki je poučeval z dvotretjinsko obveznostjo, sedem)
rednih učiteljev in dva pomožna
učitelja.
Predmetnik je obsegal deset predmetov:
verouk, slovenski in nemški jezik, pisanje,
računanje, risanje, telovadbo, petje, zemljepis, zgodovino in prirodopisje.
Starši so plačevali "ukovino" -
šolnino vse do razpada stare monarhije leta 1918.
Šolnine ni bilo treba plačevati le najbolj revnim družinam.
V poslopje se je tedaj vselila tudi
pripravljalna obrtna šola,
ki je delovala ob torkih proti večeru in ob nedeljah popoldne.
Šola je uredila prelep ŠOLSKI VRT s sadnimi in gozdnimi drevesi ter gredami s cvetlicami in vrtninami.
Poljske ulice so bile ob 300-letnici rojstva češkega pedagoga preimenovane v Komenskega ulico.
15. april 1895 - potres v Ljubljani. Stavba je ob rušilnem potresu ostala nepoškodovana.
Del vrta so tega leta preuredili v igrišče in prostor za potrebe telesne vzgoje.
I. svetovna vojnaŠola je postala šestrazrednica.
1925Nemščina je bila kot obvezni predmet ukinjena, postopoma jo je zamenjala srbohrvaščina.
Sprejet je bil nov učni načrt za "realije", tj. naravoslovje s prirodopisom.
1926V šolsko zgradbo se je naselil vrtec.
Šola je začasno upravljala dnevno zavetišče učencev brez staršev na Taboru.
1929Šola se je spremenila v petrazrednico.
1937Z novim šolskim zakonom je šola postala osnovna šola s 4 razredi in 5., prvim višješolskim razredom.
1938/39Šolo so preimenovali po nekdanjem ravnatelju v
I. državno deško ljudsko šolo Andreja Praprotnika v Ljubljani.
II. svetovna vojnaPoslopje je bilo ob pripravah na 50-letnico šolskega poslopja prenovljeno in modernizirano (zunanjost in notranjost).
1946Pouk je bil nereden, moten, prekinjan. Italijani so v šolo namestili vojaštvo, Nemci so v poslopje prignali taboriščnike z Raba in iz Gonarsa, 1944/45 so bivali v šoli ruski ujetniki, maja 1945 pa se je v šoli za krajši čas utaboril partizanski štab.V času okupacije se je spremenil predmetnik: učenci so se morali trikrat tedensko učiti italijanščine, kasneje nemščine.
1947Na Ledini so se poleg dečkov začele šolati tudi deklice. Šolo so preimenovali v I. državno mešano ljudsko šolo Ledina. V razredih je bil zaradi nerednega obiskovanja pouka med vojno velik starostni razpon.Predmetniki so se iz leta v leto spreminjali. Največ ur je bilo namenjenih slovenskemu jeziku in matematiki. Verouk je bil neobvezen in po pouku po dve uri tedensko.
1953I. državna mešana ljudska šola Ledina se je združila z učiteljsko osnovno šolo in tako tedaj postala s 724 učenci največja šola v Ljubljani. Kot HOSPITACIJSKA ŠOLA je nudila 100 do 200 hospitacij letno za učitelje pripravnike, v kasnejših letih tudi dvakrat toliko.
1954Na šoli so odprli sodobno opremljeno šolsko ambulanto, leto dni kasneje je zaživela tudi zobna ordinacija.
1956V Ljubljani sta bila ustanovljena Komisija za preučevanje šolstva in Pedagoški center, predhodnika današnjega Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Ledinsko učiteljstvo je aktivno sodelovalo pri oblikovanju sodobnejših pristopov poučevanja.
1958Šoli je bil odvzet velik del dvorišča in čudovit vrt v korist Kartonažne tovarne Ljubljana. V zameno je šola dobila prizidek (3 učilnice in športno igrišče na zahodni strani).
1959Šola je bila z odlokom občine Ljubljana Center preimenovana v Osnovno šolo Ledina.
1963S šolsko reformo je bila uvedena osemletka.
Na Pediatrični kliniki je bil ustanovljen prvi bolnišnični oddelek, ki je deloval pod okriljem Osnovne šole Ledina.
1965Peči na trdo gorivo je zamenjala centralna kurjava.
1984Z nadzidavo (7 učilnic) in prizidkom na severni strani (telovadnica in hišnikovo stanovanje) je bil spremenjen zunanji videz šole.
1989Na šoli se je pojavil prvi računalnik Commodore, ki nam ga je podarilo podjetje Petrol.
1991Z vključitvijo v projekt RAČEK smo na šoli dobili prvo računalniško učilnico v kletnih prostorih šole.
Uresničile so se tisočletne sanje Slovencev, da bi svobodno zaživeli v samostojni državi Sloveniji.
Spremenil se je predmetnik: srbohrvaščina,
ki se je poučevala v 5.razredu, je bila ukinjena.
V okviru projekta Ministrstva
za šolstvo in šport: Latinski jezik v osnovni šoli se je tega leta
začelo učiti latinščine 32 učencev.
V šolski knjižnici začetek
računalniške obdelave in izposoje knjižničnega gradiva.
1993V objektu Ledina centra v neposredni bližini šole je v zameno za šolsko zemljišče šola dobila novo, prostorno telovadnico.
Z vključitvijo v projekt PETRA smo računalniško učilnico preselili v primernejši, a še vedno preveč utesnjen prostor v II. nadstropju.
Na šoli smo v 5. razredu začeli s tako imenovanimi obveznimi izbirnimi vsebinami.
Učenci so lahko izbirali med latinskim in nemškim jezikom, eksperimentalnim
naravoslovjem in športom.
1994
1996V objektu Ledina centra smo uredili novo računalniško učilnico in se vključili v projekt Računalniško opismenjevanje - RO.
Šola je za leto dni postala OSREDNJA ŠOLA na področju zbiranja in obdelave podatkov, zanimivih za izobraževanje.
S sodelovanjem v razvojnih skupinah za slovenski jezik, likovno vzgojo, tehnično vzgojo ter v razvojnih skupinah za elektronske prosojnice in oblikovanje testov je OŠ Ledina RAZVOJNA ŠOLA na področju uvajanja računalnika v pouk.
1997V pritličju šole smo stekleno dvorano spremenili v novo, svetlo in prostorno računalniško učilnico ter v okviru projekta RO prevzeli vlogo IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA.
1998Osnovna šola Ledina je bila z vzgojo za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, z vzgojo za strpne medsebojne odnose in vzgojo za mir sprejeta v ASP mrežo UNESCOVIH ŠOL.
Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 1997 je za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju osnovnega šolstva prejela naša učiteljica Marija Dornik,
predmetna učiteljica matematike in fizike.
Mednarodni likovni natečaj je za nagrado popeljal našo šolo na Kitajsko.
1999Osnovna šola Ledina se je z željo po kvalitetnejšem življenju vključila v mrežo ZDRAVIH ŠOL.
Obvezne izbirne vsebine smo obogatili še z možnostjo učenja francoskega jezika.
V okviru mednarodnega sodelovanja se je naša šola mudila na obisku v Naganu na Japonskem.
____________________________________________________________Osnovna šola Ledina pričakuje obisk vrstnikov iz Nagana na Japonskem.
Na Osnovni šoli Ledina bo potekala pripravljalna konferenca učiteljev iz treh držav: Francije,
Danske in Slovenije za vključitev naše šole v mednarodni projekt COMENIUS.
Utrinke iz zgodovine šole
izbrali in uredili Ljubica Kosmač in Gabrijela Škraba iz zbornika Ledina
100,
raziskovalne naloge mentorice Nevenke
Osterman in iz arhivskega gradiva.
Zadnje spremembe 10/99